V februarju smo kotiček z oblačili zamenjali s polarnim kotičkom, v katerem smo se lahko igrali s figurami polarnih živali, si ogledovali njihove fotografije, stopinje in sence ter z vzgojiteljicama listali in prebirali knjige in pravljice o polarnih živalskih junakih. Do kotička smo izdelali ledeno pot - na nogavice smo prilepili stopinje polarnih živali. Nogavice smo nato obuli, stopili v tempero in se sprehajali po modrih listih, po katerih smo puščali sledi.
Igrali smo se s polarno senzorno škatlo, preko katere smo odkrivali različne strukture - mehko, trdo, lepljivo, mrzlo, mokro, kaj se v njej tali (led) in kaj v vodi izgine - se raztopi (penice), nekateri pa smo na led prislonili tudi svoje jezičke in ugotavljali ali ima kakšen okus. V škatli so nas razveselile tudi živalske figurice, katere smo skušali rešiti iz zamrznjenih ledenih kock. 
Figure smo uporabili tudi pri igri s slanim testom in v njem opazovali kakšne sledi in stopinje puščajo polarne živali. Živali smo si prav tako ogledali na videoposnetkih in kasneje skušali oponašati njihovo oglašanje in premikanje. 

Všeč nam je bil dan, ko smo ugotavljali ''kaj zmore balon?''. Z njimi smo ciljali različno velike koše, jih prenašali na loparju, pod majico, na terasi opazovali kaj z njimi počne veter in jih nato tudi sami skušali premikati s pihanjem. Balone smo skušali porisati z različno debelimi alkoholnimi flomastri in ugotovili, da je to pravzaprav težko, saj so nam bežali na vse strani. Nekajkrat so nas baloni celo prestrašili, saj so nam pod tankimi konicami radi pokali. Na koncu, so nam vzgojiteljice pomagale balone popokati. To smo skušali narediti s svojimi trebuhi, nogami, rokami in seveda zadnjicami :)