V januarju nas je obiskala Muca Copatarica in nam zaupala njeno zgodbo. Igrala se je znami igri Poišči skriti copatek in Kdo je skrit pod odejo? Spodbujala nas je k obuvanju, pospravljanju copat in čevljev ter nas naučila šivanja copat. Zanjo smo izdelali hišice iz odpadnega materiala. Ker je iz njene hiše dišalo po piškotih, smo se odločili, da bo iz naše hiše dišalo po jabolčnemu zavitku, ki smo ga spekli in se z njim posladkali. Da smo popestrili igro v kotičku, smo dodali koruzo, s katero smo se igrali. Spoznali smo tudi svetlobno mizo, ki nam pričara ogromno zanimivih dejavnosti. Zelo smo se razveselili novega košarkarskega koša in žoge so že frčale po celi igralnici. Ker je bil januar tudi zelo vetroven, smo se večkrat odpravili v telovadnico, kjer smo razvijali svoje gibalne spretnosti. Zapadel je tudi sneg, ki smo ga prinesli v igralnico, kjer smo spoznavali njegove lastnosti in se z njim igrali. Nekaj smo ga pustili tudi v zaboju na balkonu, kjer se je čez dan spremenil v vodo in naslednje jutro nas je v zaboju pričakal led, kar je bilo zelo zanimivo. Konec meseca pa se je otoplilo, zato smo se odpravili v gozd, kjer smo preživeli gozdno dopoldne. Po zajtrku smo oblekli dežne hlače in se odpravili na pot. Drsali smo se po gozdnem toboganu, nabirali zelen naravni material, ki smo ga lepili na modele jopice. Tako so nastale zelene jopice, kot v lutkovni predstavi, ki smo si jo ogledali v vrtcu. Plezali smo po deblih, skakali s štora, prenašali debele veje, tekli v dolino, premagovali ovire po hribu navzgor, prepevali pesmi, iskali škarte, malicali in še in še bi lahko našteli. Prijetno utrujeni smo se vrnili v vrtec. Ku, ku in februar je že tu. 

K.G.