Dijaki Gimnazije so nas v sklopu projekta Gimnazija na trgu prijazno povabili na sprehod po Novem mestu. Naši vodniki so bili Ekaterina, Brina in Filip, ki so nas v meglenem jutru pričakali pred gimnazijskim poslopjem, nato pa smo se družno podali na potep po starem mestnem jedru.

Na Župančičevem sprehajališču smo spoznali dela Otona Župančiča. Ekaterina nam je prebrala pesem o cicibanu, Filip in Brina pa sta nam razdelila lično izdelane zemljevide, na katere smo nalepili nalepke. Nato smo se ob reki Krki sprehodili do stopnic, ki vodijo na Breg. Ko smo prisopihali do hiše Leona Štuklja, je posijalo sonce. Prav lepo smo videli, da majhne hiške nekdaj revnih prebivalcev mesta spominjajo na vlakec. Sonce je iz luknjice zbezalo tudi slepca. Filip nam je povedal, da to ni kača, ampak kuščar in da ni nevaren, zato smo se mirno povzpeli na Kapiteljski hrib, kjer stoji stolnica sv.Nikolaja. Ogledali smo si sliko Miklavža, nato pa na sončku znova označili kje smo. 

Ko smo prišli na Glavni trg, smo pomalicali, si ogledali mestno hišo in Kettejev vodnjak. Brina nas je podučila, da se imenuje po gospodu z brki, ki se je šolal na novomeški gimnaziji in napisal pravljico Šivilja in škarjice. Po malici smo zavili do frančiškanske cerkve, kjer smo srečali "patra". Ta nam je povedal, kako so prvi menihi učili na gimnaziji, nam pa je pripravil presenečenje: skriti zaklad. O, kako smo bili veseli. 
Potem smo še bolj radovedno stopali za našimi vodniki. Po mostu nad reko Krko smo prišli do kipa Leona Štuklja, telovadca, ki je živel več kot 100 let. Potelovadili smo, da bomo zdravo in dolgo živeli, nato pa smo se poslovili od naših prijaznih vodnikov.