Ježki radi tekamo po naravi. Tako smo lepe sončne dni izkoristili urjenje spretnosti in zakorakali v svet cicibana planinca. Z novim šolskim letom smo preverili, kako so poletje preživele naše sadike ginka. Bile so čisto zaraščene. Zato smo populili plevel, razrahljali zemljo, odvili slak z zaščitne ograje in listov, ter dobro zalili, da bodo drevesa bolje rastla. 

Ko so bila drevesca na igrišču oskrbljena, smo se podali na sprehod do Marofa. Med potjo smo sledili markacijam. To so tiste rdeče bele pike, ki planincem kažejo pot. Seveda smo se držali tudi bontona. To je bil sprva težko, a smo kmalu ugotovili, da s hrupom, ki ga ustvarjamo, preplašimo vse živali. Ko smo se umirili, pa smo tudi med potjo do Marofa lahko opazovali in poslušali veliko živali: martinčke, vrabse, sinice, sive vrane, kanje in urne veverice. Te so nam bile še posebno všeč. Res jih je bilo lepo občudovati, kako spretno skakljajo in plezajo od veje do veje. Na cilju smo pomalicali, nabirali liste in jih razvrščali po velikosti in obliki, tekali in se igrali.

B.R.