September je bil zelo pester mesec, vsi smo se uvajali v nov vrtec/enoto, tudi vzgojiteljici. Že hitro smo se v naši igralnici počutili domače, tako da smo že postali razigrani, včasih pa tudi že mali lumpi.

Kar nekaj časa preživimo zunaj na terasi, kjer se preizkušamo predvsem v metanju, kotaljenju in nošenju žog ter v vožnji s poganjalčki. Ustvarjali smo že s prstnimi barvami, veliko plešemo/se gibamo ob petju in glasbi, se igramo prstne igre in bibarije. Zelo radi imamo tunel in šotor z žogicami, ki jih nato še cel dan iščemo v vseh skritih kotičkih igralnice. Vsakodnevno beremo, se »crkljamo«, žgečkamo, vsake toliko časa tudi malo pojokamo, a se hitro potolažimo. Učimo se piti iz kozarčkov in skodelic, pa tudi za žlico že vemo, kako se uporablja. Smo veliki jedci, en krožnik glavne jedi je premalo, želimo še (in tudi dobimo); podobno je zjutraj pri zajtrku (ni dovolj mlečna jed, po njej se najemo še s kruhom z maslom). Hitro začnemo packati po mizi (tudi v lase si je zabavno obrisati roko), umivanje rok pa je za nekatere pravo doživetje, ki ga hitro izkoristijo za škropljenje po kopalnici.

Šele konec septembra je, pa že skoraj vsi prikorakamo/se priplazimo v igralnico; zelo smo pogumni in tu v vrtcu se dobro počutimo. Nekaj uvajanj novincev je še pred nami, prav tako novi izzivi z oblačenjem jaken in bund ter obuvanjem čevljev, ko bomo čas preživljali na prostem, ampak mi smo ta mesec dokazali, da zmoremo vse 😊