Pa je prišel dan, ki je bil dovolj topel in suh, da smo lahko izvedli Dan v naravi. Že zjutraj smo se začeli zbirati na našem igrišču, kjer smo za zajtrk pojedli sendviče. Dan smo nadaljevali v Kosovi dolini, kjer smo iskali murenčke in jim zapeli pesmico »Murenčki«, nato smo se igrali gibalno igro »Ravbarji in žandari«. Po takšnih dogodivščinah smo se utrujeni vrnili na igrišče, jedli jagode, pili sadni kefir in se igrali v senci. Pod krošnjami dreves smo poslušali zgodbe iz lesenega gledališča in prepevali skupaj že znane pesmi. Seveda smo na prostem pod krošnjo oreha pojedli tudi kosilo. Za počitek, si je vsak svoje ležišče pripravil sam z odejo. Otroci so bili navdušeni.
Preberi večPo mesecu dni nestrpnega pričakovanja in odštevanja do našega dneva v naravi, smo se Ježi in Polži naposled podali na Mirno goro. Napoved se je spreminjala iz dneva v dan, iz ure v uro. Skozi okna avtobusa smo vso pot gledali v nebo in se spraševali, če nam bo vreme naklonjeno. Kazalo je zelo dobro. Malo preden smo prispeli na izhodišče, Planino pod Mirno goro, pa so iz temnih oblakov začele padati debele dežne kaplje. Kolebali smo ali bi se na naš pohod sploh podali, a smo se potem, ko smo ponovno preverili napoved, odločili, da se ne damo. Nataknili smo pelerine in se odpravili dogodivščinam naproti. Izbrali smo bolj položno pot navkreber, kjer so nam drevesne krošnje nudile zavetje. Med hojo nam je planinska vodnica, ki smo jo povabili s seboj, povedala marsikatero zanimivost o Mirni gori in njeni zgodovini. Na poti smo opazovali naravo, most nekdanje trase gozdne železnice, s katero so Kočevarji nekdaj spravljali les v dolino, šteli polže in se čudili zmajevemu zobu.
Ko smo prispeli na cilj, nas je v koči že čakal domač zeliščni čaj, okrepčali pa smo se tudi s sendviči iz Labodove kuhinje. Ko smo se okrepčali, smo požigosali naše knjižice Cicibana planinca. Medtem se je zvedrilo, dež je ponehal, mi pa smo se lahkih nog odpravili nazaj v dolino in po pogovoru ugotovili, da dežja sploh nismo opazili. Hura za nas, ki v eni roki nosimo sonce, v drugi roki pa zlati smeh. Ves dan smo preživeli v naravi in se pri tem neizmerno zabavali, dežnim kapljam navkljub. Pravzaprav nam je bilo v dežju prav zabavno.
N.Z. in B.R.
Preberi večRegrat lučke seje vse aprilske dni, kadar sije sonce in ko dež prši. Ko april se vrne,
sončec sto in sto iz zelene trave zrlo bo v nebo.
Regrat je dobro znano živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo. Tudi mi smo se odpravili v naravo in ga poiskali. V prehrani so najpogostejši recepti za regrat v juhah in kot solata v različnih oblikah. Mi smo spoznali regrat vse od korenine do cveta, tudi poskusili smo ga v regoratovi solati. Na koncu pa pripravili tudi regratov med, ker nam je vreme malo zagodlo se je sladkor v medu topil malo dlje, ko je posijalo sonce pa je napočil čas, da ga poskusimo, mmm je bil sladek...
M.Š.
Preberi večOtroci iz skupine Piščančki so se odločili, da naredijo pravi vrtiček. Prinesli so zemljo, ki so jo natresli v gradico. V njo so posadili fižol, koruzo in meliso. Vrtiček so postavili na teraso, kjer so ga redno zalivali in opazovali, kako raste.
Nato pa so se lotili, izdelavo soka. Iztisnili so limone ter ji dodali vodo in lističe melise. Napitek je bil prov slasten.
N.B.
Preberi večTudi otroci iz skupin Žogice in Ribice smo skupaj preživeli dan v naravi.
Obiskali smo gozdni del igrišča, kjer smo odkrivali skrivnosti gozdnih tal, začutili hrapavost drevesnega debla, poiskali storže in palice, ki so se spremenili v našo naravno igračo. Okrog drevesa smo zaplesali rajalno igro, v senci dreves pa pomalicali. Aktivnosti smo nadaljevali z igro z žogami in risanjem s kredami na šeleshamer. V gozdni tišini pa smo se umirili ob ogledovanju slikanic.
Skupina Žogice in Ribice
Preberi večS skupino Zajci smo se odpeljali z avtobusom v Sevnico, kjer smo uživali v interaktivnem animiranem doživetju tamkajšnjega gradu.
Na vhodu nas je prijazno sprejel baronov sluga Ciril, ki nas je po grajskih sobanah popeljal vse do baronove spalnice, kjer se je hišna pomočnica Marjanca trudila zbuditi barona Moscona. Vesel je bil, da vas vidi in nam natresel nekaj svojih zgodb in povabil še v jedilno sobano.
S Cirilom smo si ogledali še staro učilnico, obiskali Grajsko lutkovno gledališče in zaključili obisk s srednjeveškimi grajskimi igrami – merjenju moči, metanju lesenih cekinov in obročkov, srednjeveškem nogometu v grajskem parku, itd.
Otroci so zelo uživali že v sami vožnji na avtobusu, obisk gradu pa je vseskupaj naredil napozabno doživetje.
C.U.
Preberi večV pravljicah smo odkrili, kako mogočni so gradovi, kaj šele vsa lepota, ki se skriva v njihovih prostorih. Pred nami je bil izlet na čisto pravi grad- grad Sevnica. Pred izletom smo odkrivali, kdo na gradu vse živi, kako pravzaprav poteka grajsko življenje. V knjigah smo brali o tem, kako so nosili knjigo na glavi, da so imeli lepo pokončno držo in da so kraljice in kralji imeli tako lepe krone, polne diamantov. Hitro smo se odločili, da si tudi mi naredimo svoje krone in se vedemo prav " kraljevsko". Končno je prišel dan, ko smo se odpravili na izlet skupaj s skupino Pikapolonice. Na gradu nas je pričakalo grajsko osebje, ki nas je popeljalo v tisti čas, ko so na gradovih res živeli. Udeležili smo se čisto pravih grajskih iger- igre so bile enostavne, a zanimive in otroci so z navdušenjem sodelovali. Polni vtisov smo se vrnili nazaj v vrtec in podoživljali prijetne dogodke.
Preberi večV skupini Zvezdice že radi hodimo v vrtec. Z Evo in Niko se veliko igramo, spoznavamo nove stvari in navajamo na dnevno rutino v vrtcu. V mesecu ko je naša Zemlja praznovala rojstni dan, smo se igrali z odpadno embalažo in naravnimi materiali. V igralnici smo posadili peteršilj in špinačo. Sadike pridno zalivamo in opazujemo kako rastejo. Odpravimo se tudi na vrtčevsko igrišče, kjer nam čas hitro mine.
N. M. Š.
Preberi večPribližuje se dan zemlje, ko se v skupini pogovarjamo, kako čuvati zemljo, kaj vse nam prinaša...In kako sploh pridemo do hrane. Od pšeničnega semena, moke in na koncu do pravega domačega hlebca kruha? Ali vemo, da je kruh, ki zadiši iz domače peči in katerega naredimo sami, res najboljši in še zdrav?
Tudi letos je v enoti Labod zadišalo po domačem kruhu. Na obisk smo povabili babico, ki je pokazala, na kakšen način pa ona zamesi kruh, vendar kot je prav, so prav vsi otroci mesili kruh in se zraven preko aktivne vloge učili za življenje. Kruh smo odnesli na državno ocenjevanje v Belo Cerkev, kjer smo prejeli srebrno priznanje. Da pa smo vedeli, ali je res tako dober, da dobi srebrno priznanje, pa smo ga tudi pri malici poskusili. Otroci so ga snedli za šalo.
Preberi večKaj delamo na kahlici? Na kahlici se igramo; na kahlici gledamo slikanice; na kahlici lulamo in kakamo.
V skupino Piščančki je na obisk prišla Mala Miška in s seboj prinesla Kahlico Bahlico. Na njej so najprej sedeli dojenčki, nato pa so se opogumili tudi otroci.
V igralnici smo uredili kotiček, kjer se lahko otroci posedejo na kahlico, ter si ogledajo slikanico. Če pa nam uspe narediti lužico, pa dobimo še štampiljko.
Mira Voglar: Kahlica Bahlica
Kam si se skrila,
Kahlica Bahlica …
Si se zgubila?
Te je vzela miška?
Ali si …
polžkova hiška?
Daaaj.
Kahlica Bahlica,
pridi nazaj …
Preberi več