MIŠKE IN KULINARIČNO POPOTOVANJE

03.12.2021

V mesecu novembru smo se podali na kulinarično popotovanje. Kuhali smo juhe in nam najljubše- sladice. Kljub temu, da nekatere miške in miški niso ljubitelji juh, se je tudi to spremenilo, ko smo jih skuhali sami. Z degustacijo sladic; jabolčnega zavitka in piškotov ter sadnih napitkov, seveda nismo imeli težav 😊 Devetnajstega novembra smo obeležili tradicionalni slovenski zajtrk in se veliko pogovarjali o čebelah, čebelarstvu in zdravi prehrani. Obiskala nas je celo čebela Adela in nam v copatkih pustila drobno presenečenje.  

Listki padajo z drevesa

24.11.2021

Listki padajo z drevesa, ježek jih natika. Listki milo jokajo, ker jih ježek pika. Nič ne jokaj, listek mali, saj ne bo tako hudo, ko prišla bo zima mrzla, ti pri meni bo toplo.

V skupino medvedki je prišla botra jesen s polno košaro listja. Ker smo še majhni
in ne zmoremo oditi sami po listje ga nam je botra jesen pustila kar v igralnici – to je bilo veselje!

Otroci so listje sprva prijemali in otipavali, ko so postali bolj pogumni in radovedni pa so ga že nabirali v posodice, prenašali, mečkali. Listje sta vzgojiteljici dali tudi na teraso kjer smo hodili po njem in poslušali šelestenje pod nogami, ga metali in lovili. Listke smo nato nalepili na skupno drevo in ob poslušanju pesmi Živali jeseni ter spremljanju na male ritmične inštrumente ustvarili pravega ježka z bodicami. Otroci so ob listju neizmerno uživali zato botro jesen povabimo še kdaj medse.

Vzgojiteljici skupine Medvedki

Čebelice v skupini Pikapolonice

19.11.2021

V skupini Pikapolonice smo se v dneh pred tradicionalnim slovenskim zajtrkom na različne načine učili o življenju čebel.

"Čebele" smo izrezovali in lepili iz papirja in jih slikali s tempera barvami na liste v obliki satnic za razstavo. Peli smo tudi pesem Čebelica (Janez Bitenc) in se učili o posebnostih in življenju čebel ob slikanicah, projekciji na platno ter ob zgodbi "Iz dnevnika čebelice Medke" preko lesenega namiznega gledališča. Nismo pozabili tudi na gibanje in za gibalno uro v telovadnici na temo Čebele, uporabili jajčka presenečenja kot cvetni prah in obroče kot satnice/panj. Otroci so spoznali, da so čebele za človeka zelo pomembne,na kar se spominjamo vsako leto tudi preko trad. slo. zajtrka.

Pri Ježkih po kruhu diši in maslo iz pinje kipi

18.11.2021

Te dni se pri nas vse vrti okoli hrane. Ugotavljali smo, kako enostavno je stopiti do hladilnika ali do trgovine in že imamo pri roki vse potrebno za malico. Včasih pa temu ni bilo tako, saj marsikdo ni imel ne elektrike, ne trgovine. Hrana se je hitro pokvarila, zato je niso kupovali iz daljnih krajev. 

Ježki smo se prelevili v naše babice in dedke, ki so si doma sami pekli kruh. Zameslili smo testo in izdelali žemljice. Pa to še ni vse. Iz smetane, smo čisto sami naredili maslo. Ugotovili smo, da je bilo to zelo zamudno delo. Tolkli smo smetano in tolkli, pa se je masla nabralo za majhno čajno žličko. Kako enostavno je, ko na pomoč pride električni mešalnik. Maslo smo precedili z gazo in poskusili tudi pinjenec, nato pa smo si privoščili tudi naše žemljice. Z maslom in medom so se kar topile v ustih.

B.R.

Od Trubarja do čisto prave gozdne pravljice

11.11.2021

Ob dnevu reformacije smo v skupini Ježki spoznavali Primoža Trubarja. To je tisti bradati mož, ki nas je prvi poimenoval za Slovence in napisal prvo slovensko knjigo, da se lahko v šoli še danes vsi učimo pisati in brati. Nas to še čaka, a smo vseeno poizkusili. S črnilom smo zapisali svoja imena in ugotovili, da je moral biti tale Primož med pisanjem knjige čisto črn od črnila. Smo sklenili, da pisanje počaka na šolske dni, mi pa smo raje prisluhnili zgodbi o volku, ki je padel iz pravljice in sklenil, da jo poišče. Bili smo čisto razočarani, saj volk pravljice do konca knjige ni našel.

Zato smo se podali v gozd in med iskanjem volka sami dokončali pravljico. Da nismo bili vsi črni od črnila, smo zgodbo raje narisali. Poimenovali smo jo Kako je volk našel pravljico. Nanjo smo zelo ponosni, zato smo sklenili, da jo delimo tudi z vami. Upamo, da vam bo všeč.

B.R.

Črkarije

11.11.2021

V skupini Polži smo se zadnje oktobrske dni igrali s črkami. Spoznavali smo jih na več načinov: obrisovali smo jih, jih odtiskavali, polagali na magnetno tablo, izrezovali iz časopisa, se igrali igrico glasov,...Seznanili smo se z novo tehniko pisanja z gosjim peresom. Razlog za to sta bila praznik Dan reformacije in Primož Trubar.

MIŠKE KUHAMO

05.11.2021

Pri Miškah smo oktobrski tematski sklop posvetili jeseni. Veliko smo se pogovarjali tudi o jesenskih pridelkih in uporabi različnih poljščin. Ker vse miške zelo rade jedo juhe, smo se odločili, da jo poskusimo skuhati tudi sami. Nataknili smo si predpasnike in se kot pravi kuharji lotili dela. Narezali smo buče, krompir, korenje, česen in čebulo, vse skupaj popražili in začinili ter nato nestrpno čakali, da se je zelenjava skuhala. Nastala je odlična juha; pojedli smo je cel lonec! Ker smo pri kuhi tako zelo uživali, smo se odločili, da bosta naslednja dva tedna, kot uvod v tradicionalni slovenski zajtrk,  kulinarično obarvana.

Jesenske radosti - skupina Zajci

26.10.2021

Listki padajo z dreves, ježek jih natika.
Listki milo jokajo, ker jih ježek pika.
"Nič ne jokaj, mali listek,
saj ni tako hudo.
Ko bo zunaj huda zima,
ti pri meni bo toplo."

Jesen v teh dneh odkriva pravo barvno paleto. Otroci so opazovali, kako listje pada, ga začutili z vsemi čuti. Kako malo je bilo potrebno, da so zasijale oči, ko so odnesli vsak svoj barvni listek s sabo domov...Slišati je bilo: " Kakšnega imaš pa ti? Moj je rumen.." Pa drugi glas: " Moj pa rdeč, ga bom dal mamici, bo vesela." Drevesa smo ustvarjali tako, da smo pobarvali obris svoje roke, na veje pa odtiskovali s pomočjo zamaškov listke. V gozdu smo potresli veje in opazovali, ali bo kakšen padel na tla...

Da bi večkrat začutili dotik narave, se skrili pod drevo, smo reciklirali papir in ga pridno nosili za zbiralno akcijo starega papirja. Pri tem pa smo še skrbeli za gibanje na svežem zraku. 

A.J.

RDEČE JABOLKO

14.10.2021

JABOLKO

Jabolko rdeče,hej,
kje si zrastlo mi povej,
tam na jablani košati,
me je božal sonček zlati,
zdaj pa nič več me ne glej,
brž umij me in pojej.

Tudi v skupini medvedki smo postali pravi raziskovalci…

Spoznavali smo jabolko in hruško, ju primerjali, razvrščali in okušali - mmm.. kako je bilo dobro. Na drevo smo lepili izrezana jabolka, slikali smo z rdečo barvo in ob tem smo se zabavali. Jesensko smo okrasili igralnico z listjem in jabolki in hruškami, ki visijo na naši veji, leže smo jih opazovali kako jih maje veter. Vzgojiteljici sta nam v »lesenem gledališču« zaigrali prvo predstavo z naslovom Hrčkova hruška, ki smo si jo z zanimanjem ogledali.

Čeprav so naši koraki še majhni, smo za velike reči saj rastemo v srečne otroke in zadovoljne ljudi.

Vzgojiteljici skupine Medvedki

Mali raziskovalci

13.10.2021

V skupini Žogice smo radovednost naših glavic usmerili v raziskovanje.

V igralnici smo; v narobe obrnjeni mizi raziskovali prostor-globino, višino, širino, dolžino; prestopali smo oviro; si naredili čisto svoj igralni kotiček; preizkušali svoje gibalne sposobnosti- kako visoko moram dvigniti nogo, kako nizko se moram skloniti, da premagam oviro ( volna- ovita okrog nog mize)...

Preiskusili smo se tudi v pridobivanju izkušenj s hojo po anjših stopnicah, seskoka z " velike" kocke, valjanja " štrukljev" po mehki blazini.

Za raziskovanje gozda pa smo potrebovali svojo "raziskovalno" gozdno lučko, ki smo jo naredili iz palice in jesenskega listja. Lučka nam je razvestila čar gozda, vse njegove barve, vonj, zvoke, raznolikost rastlinja ter razgibanost tal. Po bregu navzgor smo se premikali po vseh štirih, v dolino pa je zelo " gladko" šlo po zadnji plati.

Ker raziskovanja vsega, kar nas obdaja, poteši našo radovednost in omogoči, da spoznavamo sebe in druga živa bitja, bomo za takšno " nagrado" še naprej oblikovali in iskali okolje ter kotičke, kjer bomo res čisto pravi raziskovalci.

                                                                                                               Skupina Žogice