Mednarodni dan pismenosti in mesec skupnega branja smo pri Ježih obeležili s pričetkom malčka bralčka in obiskom knjižničarke. Podali smo se v mesto do kamnite knjige, ki vsako leto zraste za en list. Pri rastoči knjigi nas je čakala knjižničarka Helena in nam predstavila delo knjižničarjev, bonton, ki se ga moramo držati v knjižnici in kadar posežemo po knjigi. Predstavila nam je knjige, ki so namenjene otrokom, ki ne slišijo ali ne vidijo in nas s kamišibajem popeljala v svet domišljije. Spoznali smo zgodbo Belke, posebne psičke, ki najraje na svetu posluša pravljice, še posebno, če jih preberejo otroci. V knjižnici smo pridno upoštevali pravila obnašanja, nato pa smo svojo energijo sprostili na igralih v bližnjem parku.
B.R.
Preberi večPrvi septembrski dnevi so predvsem namenjeni spoznavanju drug drugega in okolja ter pogovoru, kaj lahko vsak naredi, da se bomo vsi počutili dobro. Raziskali smo, kakšne igrače nam nudi nova igralnica, odšli na prvi obisk gozda, kjer smo se prepustili naravi in se sproščeno gibali. Med premagovanjem težjega terena smo dobili izkušnje na področju socialnih odnosov ter empatije, saj so otroci samoiniciativno priskočili na pomoč drug drugemu.
A.J.
Preberi večMaj je bil v naši skupini živalsko obarvan. Dečki so izglasovali, da bi se radi pogovarjali o dinozavrih, deklice pa o domačih živalih. Skoraj dva tedna smo tako namenili raziskovanju življenja dinozavrov. Knjižni kotiček smo obogatili z literaturo o dinozavrih in vsakodnevno prebirali zanimivosti ter dobivali odgovore na različna vprašanja. Igrali smo se s plastičnimi dinozavri, jih razvrščali po velikosti, načinu prehranjevanja ter življenjskem prostoru. Izvedeli smo, da se v bližnjem gozdu nahaja dinozavrovo jajce, zato smo se odločili, da ga poiščemo. Jajce smo seveda našli, ga odnesli v igralnico in zanj skrbeli, vse dokler se iz njega ni izvalil mali dinozaver, ki smo ga poimenovali Zvonko. Čeprav v resnici ni bil pravi, otroci še danes zelo lepo skrbijo zanj. V gozdu pa nismo našli le jajca, ampak tudi ostanke dinozavrovega okostja, ki smo ga prinesli v igralnico. Kot pravi paleontologi smo dinozavrove kosti previdno izklesali, sestavili okostje ter ugotavljali, za katerega dinozavra gre. Otroci so bili ob tej temi zelo motivirani, zato se v deželo dinozavrov zagotovo še vrnemo, saj je mnogo stvari ostalo še neodkritih. Ker letos klasična izvedba Cicidneva ni bila mogoča, smo se na ravni vrtca odločili, da ima vsaka skupina svoj Cicidan, namenjen gibalnim aktivnostim. Ker pa se pri Metuljih radi gibamo, smo gibalnim aktivnostim namenili kar cel teden. Izvedli smo gibalni poligon »Pot v Trombapisk«, vsakodnevno izvajali jogo, gibalno uprizorili himno Cicidneva, premagovali pajkovo mrežo, skakali v žakljih, z žogicami zadevali tarčo … Nismo pa razgibavali samo naših rok in nog, ampak smo urili tudi naše prstke. Na vrvico smo nizali perlice, se igrali s ščipalkami in pincetami, oblikovali kroglice iz gline. Seveda nismo pozabili na medalje za uspešno sodelovanje skozi celoten teden – naredili smo si jih kar sami. Sledil je še drug del našega raziskovanja živali, ki smo ga razširili na spoznavanje celotnega življenja na kmetiji. Spoznavali smo živali na kmetiji (poimenovanje, oglašanje, koristi) in živalske družine preko pogovora, aplikatov, enciklopedij, interneta … Poslušali smo pravljice na temo domačih živali ter reševali živalske uganke. Temo smo povezali z matematičnimi dejavnostmi: živali smo razvrščali po različnih lastnostih (perje, dlaka, število nog, barva, velikost), jih šteli, merili njihovo velikost, se seznanili z vzorci. Reševali smo delovne liste ter likovno ustvarili svojo najljubšo domačo žival. Igrali smo se glasbeno-didaktične igre ter prepevali pesmi o živalih. Uredili smo tudi naš vrtiček, populili smo plevel in prekopali zemljo, v upanju, da naša letina bogato obrodi. V mesecu juniju se na željo otrok podajamo v pravljični svet, ko pa se vrnemo nazaj v resnični svet, pa si bomo pogledali, kako varno živeti s soncem.
J. F.
Preberi večVroče dopoldne smo izkoristili za igre z vodo.
Igrali smo se z mlinčki, pretakali vodo in ugotavljali, kateri predmeti v vodi potonejo in kateri ne.
Preberi večLetošnje leto so nam virusi odnesli prenekateri pohod. Tako smo večinoma odkrivali griče Novega mesta. Tik pred poletjem pa nam je uspelo. Ob upoštevanju vseh predpisov smo se z avtobusom odpravili do vznožja Trške gore.
Med potjo smo opazovali metulje, poiskali zidanico, v kateri je nastala Kekčeva pesem in uživali v razgledu na Gorjance, reko Krko, Novo mesto in Kočevski Rog. Na vrhu Trške gore nas je z zvonenjem pozdravila cerkvica in 400-letne lipe.
V njihovi senci smo pomalicali in izvedeli, da se ne smemo skrivati v njihovih votlih deblih, saj tako uničujemo njihove korenine. Po malici smo se ob spomeniku Lojzeta Slaka spomnili na tradicionalni slovenski zajtrk in zapeli njegovega Čebelarja. Nato smo se podali do princesine klop'ce, kjer se nam je odprl pogled na kotlino, v kateri domuje naše Novo mesto.
Ob povratku smo se ustavili pri sodu, kjer je vpisna knjiga in ponosno požigosali naše knjižice cicibana planinca s čisto pravo planinsko štampiljko. Med spustom v dolino smo prepevali pesmice in poželi pohvale domačinov, ki so ob poti urejali svoje vinograde. Na Sevnem smo počakali na avtobus in se vrnili v vrtec, kjer nas je že čakalo kosilo.
Preberi večPo obisku fotografa nas je zanimalo, kakšen je svet, ko pogledamo skozi fotoaparat. Seznanili smo se s pravilno držo fotoaparata, kje pritisnemo, da nastane fotografija, kako sliko približamo in oddaljimo. Nato smo se prelevili v fotografe in fotografirali svoje prijatelje med igro. Naši prsti so še malo okorni, a vas vseeno vabimo da pokukate v naš svet igre skozi naše oči.
Preberi večTam pod jablano smo se posedli,
dobra, zdrava jabolka pojedli.
Ker jabolka, kruh in med,
naša so slovenska jed,
to za zajtrk radi bomo jedli spet.
Preberi večKljub obetavnim toplim žarkom je vreme zopet zagodlo z dežjem. Kljub temnim oblakom smo se odpravili ven. Na noge so skočile dežne hlače, povrhu pa še palerina in hop v škornje...ne bomo se dali vremenu, da zmoti naše raziskovanje. Pa smo šli...prostih rok in po hribu navzgor novim dogodivščinim naproti! Srečali smo se s tako visoko travo, da smo ugotovili, da je večja od otrok. Ob obrobju gozda nas je pozdravil bezgov grm in otroci so povedali, da lahko iz njega pripravimo sirup ali skuhamo čaj. Iskali smo deteljico..šteli peresa, nikakor nismo našli tiste...4-peresne, ki jo menda potrebujemo za srečo. Verjetno je deteljica vedela, da so otroci že sama po sebi velika sreča in se je skrila. Rajali smo ob prepevanju Bela, bela lilija in Abraham 'ma sedem sinov...to je pa bilo bolj zabavno kot v igralnici. Zmotil nas ni noben stol, rob mize...okoli nas le prečudovita narava. Polni novih doživetij smo se spustili nazaj v vrtec, kjer smo sklenili, da se gotovo še odpravimo na tak potep.
A.J.
Preberi večZa lepo igrišče poskrbimo tudi skupaj z otroki. Čistilni akciji so se pridružile vse skupine. Grabili smo travo, pobirali smeti, odstranili plevel, uredili pesek okoli gugalnic in očedili naše peskovnike. Urejanje igrišča s prijatelji je lahko zelo zabavno.
Preberi večV naši enoti Labod se je večina skupin pridružila Teku podnebne solidarnosti dobrodelne organizacije Karitas.
Preko razgovorov o problematiki podnebnih sprememb v povezavi z revščino v Afriki in po ogledu plakata na temo Afrika ter kondicijskih pripravah so otroci razumeli namen teka.
Vsak otrok je dobil svojo štartno številko. Tek se je pričel na makedamski cesti nad vrtčevskem igriščem ob napisu in signalu za START ; čez bližji travnik, mimo vrtov in nazaj. Starejši otroci so pretekli nekje 300m, mlajši pa nekaj manj. Vsi otroci so bili na CILJU nagrajeni s štampiljko.
Preberi več