Otroke sprejemamo na podlagi prijave, ki jo starši oddate na upravi vrtca pri svetovalni delavki osebno ali po pošti. Vpis poteka skozi vse šolsko leto. Enkrat letno v mesecu marcu pa vrtec pozove na vpis novince za novo šolsko leto. V kolikor je prijav več kot prostih mest, obravnava vloge komisija za sprejem otrok v vrtec. Starši prejmete pisno obvestilo o sprejemu v vrtec in nadaljnja navodila za priprave na prihod v vrtec.
V Vrtcu Ciciban Novo mesto se strokovni delavci pripravljamo na to, da otrokom in vam staršem čim bolj olajšamo prve dneve vstopa v vrtec. Želimo si, da bi se otroci čutili sprejete, varne in da bi z veseljem prihajali k nam.
Na spodnjih posnetkih lahko prisluhnete pogovorom vzgojiteljic, ki pripovedujejo o uvajalnem obdobju v vrtcu, o prvem dnevu v vrtcu in kako se nanj pripravimo, kdaj in kako otroka pričnemo učiti samostojnosti, kaj sodi v vrtčevski nahrbtnik ter kako v vrtcu spodbujamo samostojnost.
1. PRVI DAN V VRTCU IN KAKO SE NANJ PRIPRAVIMO
3. KAJ VSE SODI V VRTČEVSKI NAHRBTNIK?
4. KAJ PRAVIJO STARŠI: UVAJANJE OTROKA V VRTEC
5. SAMOSTOJNOST OTROKA V VRTCU
6. KDAJ IN KAKO OTROKA PRIČNEMO UČITI SAMOSTOJNOSTI
KAJ DOŽIVLJA OTROK OB VKLJUČITVI V VRTEC IN KAKO TO KAŽE
Odhod v vrtec je za otroka pomemben in čustveno zahteven dogodek . Otrok je prvič za daljši čas ločen od svojih staršev. Pride v novo okolje, med neznane osebe. Prilagoditi se mora novemu ritmu življenja. Navaditi se mora na sovrstnike, s katerimi si deli igrače in pozornost odraslih oseb. Vse to v njem zbuja strah in negotovost. Otrok do tretjega leta ni sposoben dojeti, da njegova mamica obstaja tudi v času, ko je on ne vidi – njegove mamice zanj ni več, zato izgubi občutek varnosti. Z besedami mu ne moremo razložiti, da bo prišla po njega kasneje, ker tega še ni sposoben dojeti. Otrok bo to dojel z vsakodnevnim ponavljajočim se dogajanjem. Potrebuje čas, potrpežljivost staršev in podporo osebja v vrtcu. Starejši predšolski otrok (po tretjem letu) pa je sposoben dojeti, da njegova mamica obstaja tudi takrat, ko je on ne vidi, zato mu to dejstvo lajša odhod v vrtec.
Ob ločitvi od staršev in prilagajanju na novo okolje bo otrok porabil veliko energije. Na ločitev od staršev se bo vsak otrok odzval nekoliko drugače. Nekateri se bodo hitro prilagodili, drugi pa bodo imeli normalne prilagoditvene težave: ob ločitvi bodo jokali, se držali staršev, bodo občutljivi, nemirni, utrujeni, težje bodo zaspali, slabše bodo jedli, jokali bodo ob snidenju s starši. Proti koncu drugega tedna se bodo čustvene stiske ublažile, obenem pa bo naraslo število obolelih otrok. Včasih se bodo težave pojavile z zakasnitvijo, zlasti pri otrocih, ki jih novo okolje sprva zelo zanima.
Tudi doma se bo otrok vedel drugače. Lahko bo bolj razdražljiv in občutljiv, jokav. Pojavijo se lahko težave s hranjenjem ali s spanjem. Otrok bo zahteval vso pozornost staršev, ne bo jim dovolil, da se umaknejo iz njegovega zornega kota. Ne bojte se, da ga boste razvadili, ampak ga napolnite z energijo tako, da ste mu na razpolago, se z njim ukvarjate, ga »pocrkljate«. Ko se bo navezal na strokovni delavki vrtca, bodo te težave minile.
Reakcije na jasli: 50 % otrok se prilagodi v 3 tednih; v tem času imajo težave s spanjem in prehranjevanjem. Večkrat, ko je bila mama odsotna prej, lažje se otrok prilagodi v vrtcu. Če je mama obiskovala vzgojno skupino nekajkrat skupaj z otrokom, se otrok ni prilagodil bolje. Najugodneje vpliva postopno podaljševanje bivanja v vrtcu (povzeto po dr.M. Zupančič).
Otrok bo najlaže prenesel odsotnost svojih staršev, če bodo te odsotnosti sprva kratkotrajne.
Najbolje je, če otrok ob uvajanju ostane v vrtcu tisti del dneva, ko so njegove potrebe zadovoljene (naspan, sit, previt). Običajno je to med osmo in deveto uro. Prvi dan ga pustite v vrtcu pol ure do eno uro, nato pa ta čas postopno podaljšujte. Prve dni ga ne pustite spati v vrtcu. V našem vrtcu nimamo splošne prakse, da bi starši ostajali s svojim otrokom v vzgojni skupini, ko uvajajo otroka. Če je otrok zelo občutljiv in starši izrazijo vzgojiteljici svojega otroka željo po tej obliki uvajanja, pa jim običajno to ugodimo. Starši se o tej obliki uvajanja dogovorijo z vzgojiteljico svojega otroka. Izkušnje strokovnih delavk o tej obliki uvajanja so različne (otroku olajša, otroku je še težje …). Strokovne delavke staršem svetujejo, kako naj v skupini ravnajo, če se odločijo za prihajanje v skupino skupaj z otrokom.
Starši pogosto oddajajo otroka v vrtec s pretiranim strahom. Otrok to čuti. Pomaga mu, če vidi in čuti, da se roditelj in nova varuhinja dobro razumeta. Pogovarjajte se s strokovnimi delavkami vrtca o navadah svojega otroka in o vsem kar vas skrbi. Pomembno je,da si pridobite zaupanje v osebo, ki bo Vašega otroka čuvala, vzgajala in izobraževala.